PLAVAJOČA TRŽNICA, TIGRI IN VOJNA ZAPUŠČINA (3. DAN)

Danes je bil pred nama prvi dnevni izlet in sicer v okolico Kanchanaburija, ki je dobrih 120 km oddaljen od Bangkoka. Že navsezgodaj sva vstala, nekaj pojedla ter že bila na avtobusu. Preden smo se odpravili, smo pobrali še nekaj potnikov in ob 7:00 uri odšli proti naši prvi destinaciji. Sprva smo se vozili po avtocesti, ki je precej boljša od naših, nato pa smo zavili na regionalno cesto.

Nakupovalno središče na poti v Kanchanaburi.

Po dobrih dveh urah vožnje smo prispeli do plavajoče tržnice Damnoen Saduak. Tu smo bili prosti eno uro in pol. Najprej sva se malo sprehodila po sami tržnici, kjer je moč dobiti ogromno različnih vrst sadja. Veliko prodajalk ponuja zastonj sadje za pokušino. Tako sva med drugim probala mangustine in rambutan, ki imata povsem edinstven okus za katerega nimam nobene primerjave. Na splošno je nama bilo vse sadje na Tajskem zelo okusno, z izjemo duriana. Nato sva se odločila, da se za 150 bahtov zapeljeva po kanalih tržnice. Iz te perspektive je še bolj zanimiva. Predvsem vsa ta gneča in kako se vse te prodajalke kljub temu še vedno znajdejo. Med vožnjo imaš možnost kupiti takšne in drugačne spominke, samo pomahaš pa prodajalka povleče čoln do svoje stojnice, čeprav s časoma to vse počno. Od enega prodajalca na čolnu sva tudi kupila tudi kokosa, ki je zelo osvežilen, saj vsebuje precej snovi, ki preprečujejo dehidracijo.

Gneča že navsezgodaj.

Na tržnici se najde mnogo različnih vrst sadja.

Tudi precej dobre kuhane hrane.

Vožnja po kanalih tržnice.

Sledila je še kakšna ura in pol vožnje do templja tigrov. Med vožnjo do templja smo se ustavili tudi na kosilu, kjer sem prvič in zadnjič probal Tom Yum na Tajskem. Nikoli v življenju do sedaj in tudi še kasneje nisem jedel kaj tako pekočega. Jedel sem ga že v Bangkok Street v ljubljanskem Cityparku, vendar ni primerjave.

  

Tom Yum.

To je budistični tempelj, ki so ga leta 1994 ustanovili menihi, da bi skrbeli za osirotele in poškodovane živali, predvsem tigre. Veliko se je govorilo o tem, da so tigri drogirani in je zato mogoča interakcija z obiskovalci, vendar je že precej raziskav dokazalo, da to ni res. Tudi sam sem videl, da za tigre dobro skrbijo, tako leni pa so verjetno predvsem zaradi vročine, zato so ti ogledi možni samo sredi dneva in popoldne. V templju veljajo neka osnovna pravila. Prvo je, da ne smeš biti oblečen v barvna oblačila. Druga takšno pomembnejšo pravilo je, da ne smeš biti naparfurmiran.

Pravila obnašanja v templju.

Vhod v tempelj tigrov,

Preden vstopiš dobiš formular, kjer je napisano, da se zavedaš, da so tigri divje živali in je možnost napada. Kakor sem že napisal živi poleg tigrov v tem templju še precej drugih živali. Tako že po samem vhodu zagledamo čredo divjih prašičev in jelenov. Najprej se ustavimo v delu, kjer je 6 azijskih črnih medvedov, katere so zasegli preprodajalcem. V letu najinega obiska so dokončali tako imenovani ''Tiger Island'', kjer tigri živijo v povsem naravnih razmerah. Trenutno jih v templju prebiva kar 135. Nato po skupinah čakamo, da nas odpeljejo do tigrov, kjer je prva možnost slikanja. Tigru se ne smeš približati od zadaj, ampak vedno od strani. Slikajo te pa prostovoljci. Sledi sprehod do kanjona, kjer se fotografirava medtem, ko se menihi sprehajajo z tigri. Ko čakamo, da tigri pridejo do kanjona, moramo vsakič, ko pride kakšen tiger vstati, da nas ne bi zamenjal z plenom. Tako se vsak posebej skupaj sprehodimo od tigra do tigra in nas poslikajo. Bili so različnih, daleč največji je bil zadnji, ki je bil po mojem vsaj dvakrat večji od mene.

Poleg tigrov je v templju še mnogo drugih živali.



Indokitajski tiger (Panthera tigris corbetti)

Za živali v templju skrbijo prostovoljci in menihi.

Tigrov kanjon v senci.

Tigra med igro v vodi.

Tigra med počitkom.

Za zadnji del izleta smo se vrnili nazaj v Kanchanaburi. To je majhno, zeleno, z gorami obdano mesto, ob meji z Burmo. Zgrajeno je bilo v času Rama I., kot prva obrambna črta proti takratni Burmi. Med drugo svetovno vojno so japonski okupatorji na Tajskem uporabili domačine in zajete zavezniške vojake, da so zgradili »železnico smrti«, ki je vodila po tej invazijski pot, vzdolž reke Kwai proti Prehodu pri treh Pagodah, na tajsko-burmanski meji. Najprej smo se ustavili pri enem izmed najbolj znanih mostov na svetu - most čez reko Kwai. Po njem je bil napisan roman, na podlagi katerega so leta 1957 tudi posneli film (film so dejansko snemali na Šrilanki), ki je prejel kar 7 oskarjev. Most so med drugo svetovno vojno zbombardirali Britanci tako, da je to samo replika, ki je identična. Možnost se je zapeljati tudi na delu te železnice (Hellfire Pass), ki se nahaja malo naprej od tega mosta, vendar nismo imeli časa.

  

Pot proti mostu čez reko Kwai.

Most je bil med drugo svetovno vojno uničen.

Most čez reko Kwai.

V samem središču mesta se nahaja vojaško pokopališče, kjer so pokopani vojni ujetniki, ki so gradili železnico do Burme in s tem tudi most čez reko Kwai. Tukaj je pokopanih 6982 žrtev, predvsem so to Avstralci, Britanci in Nizozemci. V samem mestu se nahajata tudi dva muzeja. Prvi, ki se nahaja v neposredni bližini pokopališča je muzej o tajsko-burmanski železnici. Drugi pa je posvečen prav mostu čez reko Kwai in »železnici smrti«, katerega smo tudi mi obiskali. JEATH vojni muzej je bil ustanovljen leta 1977, denar pa so prispevale vse države, ki so bile udeležene bitk na tajskem območju v času druge svetovne bojne. JEATH so kratice za Japan, England, Australia in America, Thailand in Holland. Muzej je sestavljen iz dveh delov. V prvem je prikazana gradnja železnice in tega mostu. Drugi del muzeja pa se nahaja v prenovljenih bambusovih kočah. V njih je prikazano vsakodnevno življenje vojnih ujetnikov, zemljevidi, orožja. Slikanje znotraj muzeja ni dovoljeno tako, da sem lahko slikal samo zunanji del.

Zunanji del muzeja.

Sledil je samo še povratek v Bangkok, kjer smo prispeli ob 20. uri. Izlet nama je bil v redu. Vse kar se je pričakovalo je bilo tudi izvedeno. Nekateri nimajo sreče z temi minibusi, vendar sta bila naša udobna, seveda pa je bila klima do konca prižgana. Za izlet v organizaciji turistične agencije sva se odločila predvsem iz tega vidika, da še nisva sama potovala tako daleč in bi bilo na začetku kar težko sam najti vse prometne povezave, itd. Izlet, ki je bil v celoti plačan že prejšnji dan je vključeval prevoz, turističnega vodika, kosilo; za doplačila pa beri spodaj pri stroških dneva. Tako, da sva preživela še en super dan. Nikjer pa nobene sledi o dežju. Zvečer sva tako še šla v 7-Eleven (to je kot Mercator pri nas), ki so praktično na vsakem vogalu in kjer lahko res poceni kupiš vodo in podobne stvari.

Odlične tajske palačinke (Kanom buang), Damnoen Saduak.

Celotni stroški dneva = 2226 THB (63,32 €) oziroma 1113 THB (31,66 €)/na osebo

• Doplačila na izletu
• Vožnja z ladjico po plavajoči tržnici = 150 THB (4,28 €)/na osebo
• Vstopnina v tempelj tigrov = 600 THB (17,13 €)/na osebo
• Vstopnina v JEATH War Museum = 40 THB (1,14 €)/na osebo
• 2x kokosa, Damnoen Saduak = 100 THB (2,86 €)
• 2x palačinke, Damnoen Saduak = 90 THB (2,57 €)
• Nakupi v 7-Eleven = 56 THB (1,60 €)
• 4x 0,5 l vode = 32 THB (0,91 €)
• 2x Leibniz piškoti 200 g = 24 THB (0,69 €)
• Spominki = 400 THB (11,38 €) 
  Celotni stroški bivanja plačani na začetku.