PO SVETU Z GAŠPERJEM: NA POTI V DŽUNGLO (6. DAN)

Danes se je začela tridnevna pustolovščina v narodni park Khao Yai. Že včeraj sva nakupila vse potrebno za nek začetek. Zgodaj zjutraj sva zajtrkovala in se nato odjavila od hostla. Izkoristila sva tudi brezplačno možnost hrambe najinih večjih nahrbtnikov, s sabo pa sva vzela manjša dva. Najprej sva se z taksijem odpeljala do avtobusne postaje Mo Chit (Severna postaja), ki se nahaja v bližini tržnice Chatuchak. Tam sva kupila karte za avtobus, ki pelje do Pak Chonga (avtobus pelje do končne postaje Korat). Vozi na vsakih 15 minut tako, da ni problem, če kakšnega zamudiš. Obstaja tudi možnost vlaka, ki je sicer cenejša, ampak tudi počasnejša.

Zemljevid narodnega parka Khao Yai in okolice.

Še bolj natančen zemljevid narodnega parka.

Pak Chong je manjše mesto, ki pa je v celoti posvečeno turistični dejavnosti, predvsem v povezavi z narodnem parkom Khao Yai in v katerem se da zelo lahko orientirati. Obstaja zelo veliko organiziranih tur, ki so različno dolge, vendar so po navadi tudi kar drage. Midva sva se odločila, da se sama odpraviva do centra za obiskovalce in potem vidiva kako naprej. Ko sva prišla v Pak Chong sva najprej poiskala t.i. Songthaew. To so vozila značilna za Tajsko, ki so pravzaprav taksi za več oseb. Zmenili smo se, da naju odloži na severnem vhodu v park. Vožnja je trajala dobrih 40 minut, ki pa je minila relativno hitro, saj je bila okolica zelo lepa. Tam plačava dovoljenje za vstop v park (plača se za vsak dan, ko vstopiš v park). Sam park še nima urejenega prevoza po parku, do sedeža parka in kampinga pa je dobrih deset kilometrov, zato se odločiva za štopanje, ki je precej enostavno in daleč od tega, da sva bila midva edina. Ustavi nam starejši gospod, ki je vozil džip z prikolico, kjer se nas je spravilo deset.

Songthaew je pogost način za prevoz na Tajskem.

Riževa polja na poti do narodnega parka.

Vhod v narodni park Khao Yai.

Pravila obnašanja v parku.

Na Tajskem nikoli ne veš, kaj ti bo prečkalo cesto.

Makak sredi ceste v narodnem parku.

Bilo je že sredi dneva, zato sva se odločila, da bova najprej nekaj pojedla. V samem centru za obiskovalce se nahajata dve restavraciji, nasproti pa so stojnice, ki imajo precej nižjo ceno, vendar hrana je še vedno odlična. Po obroku se odpraviva nazaj v center za obiskovalce. Tam sva najela šotor, ki je vključeval tudi povštra in spalni vreči. Prav tako sva kupila zaščito pred pijavkami, ki jo bova potrebovala pri pohodih. Za večer sva rezervirala tudi nočni sprehod z vodnikom. Celoten center je zelo lepo urejen. Veliko je informacij o samem parku, sprehajalne poti, itd. Na žalost pa je večino napisanega v tajskem jeziku. Zanimivo je pa predvsem to, da je skoraj v celotnem narodnem parku Wi-fi. V sami bližini se nahaja tudi navadna trgovina. Odpravila sva se do najbližjega kampa (Lam Takong), ki se nahaja dober kilometer stran od centra za obiskovalce. Je dobro zastražen tako, da ni skrbi za kakšno krajo ali kaj podobnega (tega dejanja ne vključuje živali). Postaviva šotor in se malo razgledava okoli in že vidiva jelene, ki mirno hodijo mimo nas.

Center za obiskovalce v narodnem parku Khao Yai.

Zelo velika stonoga pri centru za obiskovalce

Jelen, ki se mirno sprehaja mimo šotorov (najin je za drevesom).

Po večerji smo se v skupini podali na nočni safari z vodičom po džungli, ki je trajal dobre 3 ure. Videli smo precej živali, ki jih tekom dneva ne bi. Ponoči je tudi največja možnost videti slone, kar se je izkazalo za resnico. Že skoraj po enem metru v gozdu nam je pot prekrižal malajski ježevec. Kasneje smo na drevesu videli za nekaj trenutkov tudi malajskega musunga, ki spada v družino cibetovk. V Indoneziji iz njihovih iztrebkov izločajo kavna zrna, ki so jih pojedli in proizvajajo kavo. Vodič je bil študent biologije, zato nam je pobližje pokazal vse živali. Tako smo imeli v rokah tudi nekatere žuželke in podobne živali. Ko smo prišli na jaso, smo na sredini videli celo družino slonov. Videli smo tudi nekaj kač (tudi strupenih), na koncu pa smo imeli kar precej sreče, da smo opazili tudi majhnega lorija, ki je manjši od človeške dlani. Sledila je prva noč v šotoru.