petek, 3. april 2015

TEMPLJI, KITAJSKA ČETRT IN SIAM NIRAMIT (4. DAN)

Danes sva bila celoten dan v Bangkoku. Bila sva tudi v pričakovanju večera, ko si bova ogledala predstavo Siam Niramit, ki je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov z največjim odrom na svetu in kjer nastopa kar 150 igralcev. Zato sva zgodaj zjutraj najprej šla na isto agencijo kupiti vstopnici, v aranžma pa je vključen tudi sam prevoz do lokacije, ker se to nahaja izven samega centra Bangkoka. Poleg tega pa sva tudi plačala tudi izlet za naslednji dan in sicer v Ayutthayo. Današnji načrt je bil, da si ogledava dva templja, ki sta v bližini hostla ter kitajsko četrt, ki se nahaja na ulici Yaowarat. Tam pa je tudi še en zanimiv tempelj.

Zemljevid predela kitajske četrti.


Najprej sva se peš odpravila do templja Wat Ratchanatdaram, ki mu domačini pravijo tudi Loha Prasat. Na poti sva se ustavila še pri spomeniku demokracije. Nahaja se na krožišču petpasovne ceste, kjer je precej prometa, zato sva spomenik opazovala samo iz varne razdalje. Zanimivo je predvsem to dejstvo, da je bil zgrajen v času vojaške diktature, leta 1939. Tukaj se je v prejšnjem stoletju odvijalo tudi precej protestov. Najbolj znan je množični študentski protest leta 1973, ki je tri leta kasneje tudi vodilo v državni upor. Na središču se nahaja tajska deklaracija iz leta 1932, okrog nje pa so štiri strukture, ki spominjajo na krila. Visoki so 24 metrov, kar ponazarja 24. junij 1932, ko se je zgodil prvi državni upor. Vsak posebej pa je eno krilo oboroženih sil - vojska, mornarica, letalske sile in policija.

Spomenik demokraciji sredi križišča.

Do templja, ki ima kar tri različna imena je približno pet minut hoje. Ta zanimiv tempelj je od leta 2005 tudi kandidat za vpis na Unescov seznam dediščine. Vstopnine ni, je pa zaželena donacija v višini 10 bahtov. Tempelj je bil na zahtevo kralja Rama III. zgrajen leta 1846, po navdihu templjev v Indiji in na Šrilanki. Visok je 36 metrov, sestavlja pa ga 37 kovinskih špic, ki ponazarjajo 37 vrlin do razsvetljenja. Ko se vzpneš na sam tempelj, ki ga sestavljajo štirje deli, vstopiš v niz nekakšnih labirintov. V enem izmed njih je tudi razstava, kjer je prikazana zgodovina templja, ki pa je žal samo v tajskem jeziku, vendar je veliko slik za boljšo predstavo. Stopnice se končajo na strehi četrtega stolpa, kjer je tudi razgledna ploščad. Od tukaj se dobro vidi tudi Wat Saket, ki se nahaja na hribu. Na samem vrhu templja pa se nahaja tudi svetišče z kipom Bude. Za samim templjem se nahaja tudi tržnica, kjer prodajajo amulete, ki pa so zelo dragi.

Osrednji del templja.

Loha Prasat v slovenščini pomeni kovinski grad.

Celoten kompleks templja Wat Ratchanatdaram.


Zadnji dopoldanski ogled je bil namenjen templju Wat Saket. Pot je vodila ob kanalu in blizu krožišča je zavila v park Rama III. Tam se nahaja trdnjava Pom Mahakan, ki veljaja za vhodna vrata v kraljevo mesto oziroma predel Ratanakosin. Nekoč je obstajalo 14 takšnih trdnjav in 16 vrat, ki so sestavljala obzidje Bangkoka. Danes pa obstajata samo še dve trdnjavi.


Trdnjava Pom Mahakan v parku Rama III.

Prve omembe templja Wat Saket segajo še iz časov Ayutthaye, ko je bil znan kot Wat Sakae. Ko je Bangkok postal glavno mesto, je kralj Rama I. ukazal prenovo tega templja in ga preimenoval v Wat Saket. Nahaja se na umetno zgrajenemu hribu, do vrha pa je treba prehoditi 300 stopnic. Preden začneva z samim vzponom vidiva tudi precej grobov, ki so vklesani v sam hrib. V poznem 18. stoletju je bil tu glavni krematorij v mestu. Tukaj je svoj zadnji počitek našlo več kot 60.000 žrtev kuge.

Wat Saket, pod samim Zlatim hribom.

Zlati hrib v ozadju.

Tukaj je pokopanih več kot 60.000 žrtev kuge.

V 18. stoletju je bil tu krematorij.

Ko se vzpenjava po stopnicah naju spremljajo zidovi, polni zvonov ter razgled  na celoten Bangkok.  Pred vhodom v sam tempelj je tudi potrebno plačati vstopnino 10 bahtov. Glavno dvorišče je dokaj veliko. Z vseh straneh ga obdaja zid, ki ima velika okna, skozi katera se relativno dobro vidi. Na vsakem vogalu se nahajajo manjše stopnice, ki vodijo do glavnega svetišča, kjer je shranjena tudi relikvija Bude. Potem sva opazila tudi ožje stopnišče v desnem vogalu samega svetišča, ki pa je vodilo na samo streho templja. Prva stvar, ki jo zagledaš, ko prideš na vrh stopnišča, je ogromna zlata stupa, ki je visoka 58 metrov. Sama terasa na strehi pa omogoča razgled na celoten Bangkok. Vsako leto v mesecu novembru organizirajo tudi slavje. V okviru slavja okrasijo glavno stupo z rdečim blagom.


Začetek vzpona na Zlati hrib.

Povsod so naju spremljali zvonci.

Zlata stupa, ki v višino mero 58 metrov.

Razgled na Bangkok.

Razlika med bogatimi in revnimi je tukaj zares velika.





Ko prideva nazaj dol po stopnicah se odločiva, da greva nazaj na glavno ulico, ker tukaj praktično ni bilo možnosti dobiti kakšen taksi. Z njim se odpeljeva do ulice Yaowarat, kjer se nahaja kitajska četrt, ki velja tudi za največjo na svetu. Pri vhodu v četrt se nahajajo vrata, kot pri vseh kitajskih četrtih na svetu. Bila so zgrajena leta 1999, v času praznovanja 60. leta kraljevanja trenutnega kralja.

Vhos v kitajsko četrt.

Vsepovsod je polno napisov.

Ulica, kjer sva našla restavracijo.


Najprej sva poiskala kitajsko restavracijo. Sama četrt je še veliko bolj zapletena kot sam Bangkok. Veliko je ozkih ulic in pešcon. Našla sva manjšo preprosto kitajsko restavracijo, ki je bila dokaj polna tudi za ta čas dneva, saj večina pride v restavracije šele proti večeru. V sami četrti se najde tudi marsikatera delikatesa. Tako precej restavracij ponuja juho z plavutjo morskega psa. Sama tega nisva probala in si tega tudi nisva želela, saj po nekaterih podatkih ubijejo kar 100 milijonov morskih psov, samo zaradi njihov plavuti. Midva sva si zato privoščila satay iz svinjine ter znano bird's nest soup. To je pravzaprav sladica, ker je zelo sladko. Narejeno je iz ptičjih gnezd, ki jih nabirajo na jugu države. Če jih želite poskusiti, morate iti v kakšno restavracijo. Ne kupujte jih pri uličnih prodajalcih, ker najverjetneje niso prave. Ko pridete v kakšno restavracijo, kjer jih prodajajo, jih boste videli zložene na policah. Obstaja jih več različnih, zato se tudi cene gibljejo od 200 bahtov pa vse do 2000 bahtov.

Bird's nest soup.


Tukaj se najde za vsakega nekaj. Veliko je zanimivih templjev. Sprva sva se podala do templa Wat Traimit oziroma tempelj Zlate Bude (vstopnina 20 bahtov). Tukaj se nahaja največji Buda, ki je v celoti narejen iz zlata. Visok je skoraj štiri metre in tehta kar pet in pol ton. Nato sva peš šla do naslednjega templja. Ta je kitajski budistični tempelj Wat Mangkon Kamalawat (prost vstop), ki je najpomembnejši tovrstni tempelj v Bangkoku.

Wat Traimit v kitajski četrti.

Največji zlati Buda na svetu.

Wat Mangkon Kamalawat.

Amitabha Buda, Sakyamuni Buda in Medicinski Buda


To četrt so značilni tudi takšne in drugačne tržnice. Ena izmed takšnih je vsekakor Sampeng. Naj vas majhen vhod ne zavede. Takoj po vstopu se lahko kaj hitro izgubiš med vsemi temi ozkimi uličicami, ki so nekatere široke samo en meter. Midva sva se tudi kaj kmalu izgubila, vendar sva tudi kmalu našla pot nazaj ven. Tudi na tem območju se najdejo ulični prodajalci, ki prodajajo žuželke, vendar sva jih že enkrat jedla in to je bilo več kot dovolj. Nato sva se podala še na skrajen konec kitajske četrti, kjer se nahaja tržnica Phahurat. To je pravzaprav indijska tržnica, predvsem znana po blagu in začmbah. Ogled sva končala v nakupovalnem središču Old Siam. Tukaj se nahaja eden izmed boljših krajev za sladkosnede, saj prodajajo ogromno različnih azijskih slaščič, nekatere od njih si tudi sama privoščiva. Kupila sva dva kupona za 50 bahtov, spodaj pa so napisane cene kolikopribližno stane kakšna stvar. Pred nakupovalnim središčem ustaviva taksi in se odpeljeva nazaj proti hostlu, kjer sva se za dobro uro in pol odpočila.

Tržnica Sampong iz sosednje hiše.

Prodajalec ogromno različnih gob.

Ob 17:30 je prišel avtobus, ki je pobiral potnike za ogled predstave Siam Niramit. Do samega prizorišča je približno 15 minut vožnje. Tukaj je predstavljena celotna kultura zgodovine Tajske in sedanjosti. Možna je kombinacija večerje in predstave, vendar je ta preveč turistično usmerjena in verjetno tudi ni tako okusna. Pred samo predstavo sva si šla še pogledati mini verzijo tajske vasi. Predstavljeni so različni običaji, kot je na primer pridobivanje svile, batik, senčne lutke, itd. Pogledat sva šla tudi v trgovino s spominki, kjer pa nisva ničesar kupila, ker so cene zelo visoke, zato sva raje kupila na tržnici ali drugje. Gledališče, ki sprejme 2000 obiskovalcev, je vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov z največjim odrom na svetu.

Vhod v Siam Niramit.

Igra senčnih lutk.

Predstavitev senčnih lutk.

Različna oblačila, ki pripadajo številnim plemenon.

Predstava je dnevno na sporedu ob 20. uri in traja 80 minut brez premora (slikanje in snemanje ni dovoljen, možno kupiti DVD). Sestavljena je iz treh prizorov. V prvem prizoru nas 150 igralcev popelje nazaj v preteklost. Najprej na sever, kjer spoznamo kraljevino Lanna. Priča smo slavju, kjer slavijo relikvije Bude, vidimo pa tudi različne spretnosti z meči. Sledi pot v južna morja, kjer spoznamo trgovce, ki so prišli iz bolj oddaljenih krajev. Vidimo tudi vplive kmerske civilizacije in seveda kraljevino Ayutthayo. V drugem prizoru vidimo pomembnost budizma v sami kulturi. Vidimo tri svetove (podobno kot pri Dantejevi Božanski Komediji): Pekel, Mistični Himapaan ter Nebesa. Pekel preživi zaradi človeških grehov. Vlada mu kralj Phrayom, ki določa tudi kazni za posamezne duše, glede na njihove grehe. Lažnivcem odrežejo jezik, alkoholiki so prisiljeni v pitje vrele vode, prešuštniki pa morajo plezati po trnovem drevesu. Eno stopnjo višje je Himapaan. To je mistični gozd, kjer prebivajo magična bitja, kot je na primer kinaree (pol ženska, pol ptič). V nebesih pa najdemo najvišje božanstvo, to je Indra. Tajska kultura pozna polno različnih festivalov in praznovanj, kar spoznam v tretjem in hkrati zadnjem prizoru. Siam Niramit je odlična predstava s samimi presežki. Polna navdušenja se po predstavi vrneva in čakava naslednje dogodivščine. 

Prizor iz kraljevine Lanna (www.bangkok.com).

                                                 Krajši posnetek o predstavi z youtuba

Celotni stroški dneva = 5389 THB (153,29 €) oziroma 2694 THB (76,63 €)/na osebo
  • Donacija v templu Loha Prasat = 10 THB (0,28 €)
  • Vstopnina za tempelj Wat Saket in Zlati hrib = 10 THB (0,28 €)/na osebo
  • Taksi (Loha Prasat-China Gate = 3,6 km) = 48 THB (1,37 €)
  • 2x pork satay = 90 THB (2,56 €)
  • 2x bird's nest soup = 400 THB (11,38 €)
  • 2x Coca-Cola 0,5 l34 THB (0,97)
  • Vstopnina za tempelj Wat Traimit = 20 THB (0,57 €)/na osebo
  • 2 kupona za slaščice in drugo hrano v Old Siam Plaza = 100 THB (2,84 €)
    • Kanom Kuy Chai (cmoki) = 1 kos 8 THB (0,23 €)
    • Kanom Buabg (tajske palačinke) = 1 kos 12 THB (0,34 €)
    • Sala Pao (polnjeni cmoki) = 10 THB (0,28 €)
  • Taksi (Old Siam Plaza-NapPark at Khao San = 2,4 km) = 42 THB (1,19 €)
  • Vstopnica za ogled predstave Siam Niramit + prevoz = 990 THB (28,17 €)/na osebo + 100 THB (2,85 €)
  • Spominki = 625 THB (17,78 €)
  • Plačan celodnevni izlet v Ayutthayo z vključenim kosilom = 950 THB (27,03 €)/na osebo
  • Celotni stroški bivanja plačani na začetku.

Ni komentarjev:

Objavite komentar